Avtor: Aleš Guček Smuček, april 2018

Milan Maver nosi v sebi dar risanja in pisanja. Izjemno rad je smučal. Ker je znal opazovati vse okoli sebe in znal ločiti koristno od nekoristnega, je posvetil čas le stvarem, ki so ga zanimale in privlačile.

Odločitev ni bila težka. Arhitekturo je zapustil, pograbil smuči in odšel med novinarje. Časopis Pavliha mu je dal prvo službo. Delavska enotnost z njegovim uredništvom področja športa ni pisala in naštevala same športne vrhunske rezultate, temveč tudi o prostočasnem športu mladih. DELO (naslednik Slovenskega poročevalca) je Milanu odprlo veliko več možnosti. Tam je »združeval delo in sredstva« vse do upokojitve.

Besede so bile premalo, zato so preproste a pomenljive karikature popestrile vsako kolumno. Vsebinsko so bili njegovi prispevki zelo bogati, kar vabili so k drugačnemu razmišljanju, predvsem gospodarske ureditve za boljši jutri.

Satirična žilica in pogled na stvarnost sta bila tako močna in resnična, da so Milanove karikature s kratkimi besedili našle prostor v koledarjih temeljnih organizacij združenega dela in tudi v knjigah. Njegov način razmišljanja, slog in karikature so zagotovo več kot zgolj novinarski abecednik.

Alpsko smučanje je bilo njegovo veliko veselje. Dober smučar Milan se je odločil, kot mnogi kolegi novinarji, da je obiskal tečaj kandidatov za učitelja smučanja in opravil tudi izpit. Učil je na številnih tečajih, hkrati pa malo gojil še tekmovalno smučanje za svetovne tekme novinarjev.

Milan Maver je bil eden od ustanovnih članov SK Novinar, ki so ga leta 1957 spravili k življenju v glavnem novinarji. Ker je bilo v klubu veliko vaditeljev in učiteljev smučanja, so s Kompasom organizirali številne tečaje. Milan je kasneje ustanovil tudi SK Snežinka.

Smučarsko pot je sedem let nadaljeval v ZDA, kjer je učil smučanje in bil tudi direktor šole. Spoznal je filozofijo učitelja smučanja Horsta Abrahama in še eno metodo poučevanja s podaljševanjem smuči (Clif Taylor, Graduated Length Method). Opravil je izpit za ameriškega učitelja smučanja in tudi za poučevanje GLM.

Z novimi idejami razvoja Zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZVUTS) je bil izvoljen za predsednika. Naj naštejem le nekaj njegovih dosežkov: pobuda in realizacija prvega zakona na svetu o varnosti na smučiščih, prvi časopis učiteljev smučanja (1980-1985), koledarja učiteljev smučanja in žičnic, tesnejše sodelovanje med trenerji SZS in ZVUTS v pripravljalnem obdobju, s komercialnimi prijemi pridobitev sredstev za realizacijo programov, še bolj aktivno sodelovanje s sorodnimi tujimi organizacijami, številni učni načrti, prevodi tuje literature, novi programi za nastope na INTERSKI kongresih s slovenskimi demonstratorji pod jugoslovansko zastavo (1979, 1983). Številni slovenski učitelji smučanja so bili sprejeti v mednarodno organizacijo amaterskih in poklicnih učiteljev smučanja.

Sledili so projekti, ki bi še kako odjeknili v svetu in promovirali slovensko smučanje.

Milan je napisal sedem slovenskih knjig o smučanju in jih ilustriral ali opremil s karikaturami. Ena je bila prevedena v nemščino. Nemški avtorji zgodb smučanja so ga prosili, da je ilustriral njihove knjige. Najbolj se vtisne bralcu v spomin zadnja njegova knjiga Smučanje à la carte (Smučanje po jedilniku oz. preprosto po želji). Tam ni zarezno smučanje vse zveličavno, ampak Milan svetuje, da smučar izbere zase ustrezne smuči in smuča na vse načine od pluženja do zarezne tehnike. Seveda varno in smučati z užitkom, kot je dal eni knjigi tudi naslov.   

Milan, prijeten SMUK v devetdeseta leta!
Aleš Guček